ALI SMO KAJ ŠEGAVI?

V petek smo vsi s polnimi pričakovanji vstopili v razred. V učilnici nas je čakalo presenečenje. Mize so bile postavljene v skupine. Očitno nam je učiteljica pripravila zabavo. Na tabli so pod naslovom »Slovenija 1991-2021« ležali razni zemljevidi in drugi zanimivi dokumenti o Sloveniji. Tole bo še zanimivo…

Učiteljica je vstopila v razred in mi smo vstali ter jo pozdravili. No, kakor koli že, prva ura se je začela. Najprej smo se razporedili v skupine. Zakaj?!, a kljub tej neizrečeni vprašalnici, smo brez oporekanja odšli na svoja nova mesta. Z učiteljičino odločitvijo glede sedežnega reda sem bila kar zadovoljna. Ampak zagotovo bo »nek ampak«, ki nam bo zagrenil življenje. In res je bil. Vse ostale skupine (razen nas, seveda) so dobile eno šego in navado, ki jo bodo morale predstaviti na miselnem vzorcev (čez več strani), mi pa smo dobili dve (vsako na eni strani). Na začetku se nam je to zdelo grooozno veliko, ko pa smo kasneje preračunali smo ugotovili, da smo dobili vsi enako količino dela. Pridno smo zagrizli vanj. V eni uri smo končali. Sledil je ogled plakatov. Izdelali smo plakate z najbolj tipičnimi šegami in navadami v šaleški dolina: Pika Nogavička, koš šoštanjski, Florjanovo, Gregorjevo, kresna noč, Štefanovo in skok čez kožo. Vsi smo se skozi delo v skupinah veliko naučili.

Po malici sta si učiteljici zamenjali liste s šegami in navadami, mi pa smo dobili novo delo. Pripraviti smo morali enako – predstaviti šege in navade v obliki miselnih vzorcev. Izdelke smo ponovno predstavili pred razredom.

V preostanku ure smo kot izurjeni profesionalci narisali risbe za vse šege in navade, ki smo jih opisali. Učiteljica je že zelo naprezala oči, saj je morala odločiti, kdo si je s trdim delom prislužil vstopnico za – lov na zaklad! Seveda smo si jo priborili vsi. Začel se je lov na zaklad. Prva skupina je začela z iskanjem, medtem ko so ostale utrjevale novo znanje. Po 15 minutah, hitro mar ne?,  smo že vsi našli zaklad (torej, skoraj takoj)! Ko smo končali z lovom, je učiteljica rekla, naj pojemo svoj zaklad (Psst, bili so bomboni.)! Njamiii!

A kakor veste, je vsega enkrat konec… tako je bilo konec tudi tega zabavnega dne. Adijo do naslednjič!

Tinkara Šumer Verhovc

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja