Poezija …

V državi črni,

glej, korona nas lovi,

glej, virus nas mori,

straši in grozi.

Učenci v šolo res niso hodili,

vsi naloge so izpustili

in se doma malo učili.

Starši so doma ostali

in učitelji postali.

Na otroke se jezijo,

ker prav nič se ne učijo.

Korono bomo zajezili

in se v normalno življenje vrnili.

Ti, ta velika pošast

padla boš v našo past – –

                      Tin Jurić, 9. b

Sonce zahaja. Tišina.

Na nebu rožnati oblaki. Daljina.

Sede na klopi opazujem.

Dan se končuje, obžalujem.

Še ena misel je spolzela,

kot ptica v zrak je poletela.

Zdaj pa gledam jaz za njo

in se sprašujem: »Kaj je to?«

Želja se je v meni prebudila

kot skrivnost se ja razvila.

Kar malo sem si oddahnila,

ko nove sanje sem odkrila.

Zdaj vedro gledam tja v nov dan.

Vem, da s soncem spet bo obsijan.

Brezčasna sreča se je naselila

v srcu mojem se rodila.

Andreja Šadl, 9. b

POMLAD

Pomlad se prebuja,

Že ptički pojo,

Si iščejo hrani

In gledajo v nebo.

Se dežja veselijo

in po drevju podijo,

na moje okno priletijo

in že slišim znano melodijo.

Gledam to ptičico,

malo seničico,

mi v srcu toplo postane,

me velika sreča objame.

Potem pa pogledam

čez okno in plot,

ja cvetke barvite,

glej, pomlad je povsod.

                        Tara Štruc, 9. b

PESEM

V tihi mirni noči

skoraj ob polnoči,

luna je močno zasijala

in upanje mi dala.

Nežen vetrič je zapihal,

vse skrbi je stran odpihnil.

Svetle zvezde so bleščale,

nasmeh na lice so mi dale.

Jutro je prišlo na plan,

sonce pobožalo mi je dlan.

Vse skrbi je odgnalo stran,

zato danes lepši bo ta dan.

                        Larissa Štruc, 9. B

PESEM

Poglejte ven, poglejte v zrak,

zunaj ni mrak.

Zunaj sije sonce,

zunaj sonce sveti.

Takoj grem po rolarje

in na svež zrak,

saj še ni mrak

in vesel je vsak.

Poglejte ven, poglejte v zrak,

zvezde že svetijo

in padel je mrak.

                         Lara Laznik, 9. b